socialistični realizem, literarna in likovna teorija; izoblikovana 1932 (ob ustanovitvi zveze sovjetskih književnikov); A. A. Ždanov jo je razglasil za edino veljavno (1934). Ker je zahtevala resnično in zgodovinsko-konkretno upodabljanje družbene resničnosti in njenega revolucionarnega razvoja, sta bili odbiranje in obravnavanje tematike tendenciozni. Socialistični realizem naj bi ljudi ideološko oblikoval in vzgajal ob pomoči splošno razumljive umetnosti, zavračal je opisovanje konfliktov in eksperimentiranje v formi (t. i. formalizem).
V dobi destalinizacije (odjuge) v ZSSR in drugih državah v. bloka ter komunističnih partijah v z. državah poskusi osvobajanja dogmatike načel socialističnega realizma (I. G. Erenburg, A. T. Tvardovski, G. Lukács, E. Fischer, L. Aragon; R. Garaudy: O brezbrežnem realizmu, D'un réalisme sans rivages, 1963).

Sorodna gesla: Aragon, Louis | češka književnost | destalinizacija | Erenburg, Ilja Grigorjevič | Fischer, Ernst | Garaudy, Roger | Gorki, Maksim | Kaverin, Venjamin Aleksandrovič | litovska književnost | Lukács, György | nemška književnost | Nono, Luigi | realizem | ruska glasba | ruska umetnost | socialni realizem | Tvardovski, Aleksander Trifonovič | ukrajinska književnost | Ždanov, Andrej Aleksandrovič


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek