Bukarešta ([búkarešta], Bucureştı [bukuréšt]), glavno mesto Romunije, 1,9 mln. preb. (aglomeracija 2,3 mln.). Intenziven razvoj je doživela od sredine 19. st. in tako postala vodilno kulturno, gospodarsko in politično središče države. Zgradili so jo delno po francoskem in delno po italijanskem zgledu. Mesto se je razširilo ob reki Dâmboviţa; univerza (ustanovljena 1864), tehnične in druge visoke šole, knjižnice, muzeji; strojna, živilska, tekstilna, usnjarska, kemijska, elektroindustrija; letališče; 1977 katastrofalen potres.
Zgodovina: z današnjim imenom prvič omenjena v 14. st., od 17. st. rezidenca vlaških knezov, po združitvi Vlaške in Moldavije 1861 glavno mesto Romunije; 1948–56 sedež centrale Kominforma. Decembra 1989 je bilo mesto med revolucionarno vstajo proti diktaturi N. Ceauşescuja precej poškodovano. V Bukarešti so bile sklenjene štiri mirovne pogodbe: 1. z mirom v Bukarešti 28.5.1812 se je končala šestletna turško-ruska vojna, Turki so morali odstopiti Rusiji Besarabijo in tretjino Moldavije; 2. z mirom v Bukarešti 3.3.1886 se je končala vojna med Srbijo in Bolgarijo, ki je izbruhnila zaradi združitve v. Rumelije z Bolgarijo; Srbija je morala sprejeti združitev in po zaslugi Avstrije ni izgubila nobenega ozemlja; 3. z mirom v Bukarešti 10.8.1913 se je končala druga balkanska vojna; 4. mir v Bukarešti 7.5.1918, sklenjen med centralnimi silami in Romunijo; Romunija je izstopila iz prve svetovne vojne, Bolgariji je morala odstopiti Dobrudžo, centralnim silam pa dopustiti izkoriščanje romunskih zalog nafte; izničenje bukareške pogodbe je bil eden od pogojev za premirje med centralnimi silami in zavezniki 11.11.1918. Na bukareški konferenci (27.6.1948) so KP Jugoslavije izključili iz Kominforma pod obtožbo revizionizma.
Dostopnost