metuljnice (Fabaceae, starejše ime Papilionaceae), po vsem svetu razširjena in z vrstami bogata družina reda metuljevk; v tropih predvsem drevesa in grmi, v hladnejših predelih prevladujejo zelišča; listi s prilisti so večinoma dlanasto ali pernato deljeni; cvetovi so somerni; venčnih listov je pet: zgornji je jadro, stranska sta krili, spodnja pa sta pogosto zrasla v ladjico, ki obdaja deset prašnikov in pestič. Številne metuljnice so pomembne gospodarske rastline: fižol, grah, zemeljski oreški, leča, soja; v semenih je poleg škroba in maščob tudi veliko beljakovin; pomembne krmne rastline: detelja, volčji bob, lucerna idr. Pomembne so tudi za podor (zeleno gnojenje); okrasne rastline: mdr. karagana, glicinija, nagnoj, koralnik, robinija in grašica.

Sorodna gesla: abrus | Adenocarpus | alhagi | ambač | andira | arašid | bafija | barvilna košeničica | bob | chañar | čičerika | členasti plod | Dalbergia | Derris | detelja | dorziventralen | drevesasta mehurka | fižol | gladež | glicinija | grah | grahor | grahovec | grašica | grmasta detelja | indigovec | jadro | japonska sofora | jastrebina | kajan | kalabar | karagana | koralnik | košeničica | ladjica | leča | lucerna | medena detelja | meteljka | metla | metuljevke | metuljnik | mimozovke | nagnoj | nokota | podkvica | ranjak | reličnik | robinija | seradela | sladki koren | soja | šmarna detelja | tonko | triplat | turška detelja | uleks | volčji bob | zeleno gnojenje | žuka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek