Lezbos (Lésvos), grški otok pred maloazijsko obalo, 2154 km2, 103.000 preb., glavno mesto Mitilena; vinogradništvo, pridelovanje začimb, oliv in južnega sadja.
Zgodovina: kultura, ki je bila na otoku v zgodnji bronasti dobi (naselbina Therme, s. od Mitilene, od začetka 3. tl. do ok. 2000 pr. n. š.) kaže sorodnost s Trojo. V mikenskem obdobju vnovična naselitev, tudi v Antisi (na Z), in ponovno od 10./9. st. naprej (eolski Grki); od 600 pr. n. š., za časa Alkaja in Sapfo, rivalstvo med plemiškimi rodbinami. Po koncu perzijske oblasti od 478/477 v prvi atiški pomorski zvezi, boji med glavnima mestoma Mitilena in Míthymno, 428/427 si Mitileno zaradi odpadništva podredijo Atene, 403 spet samostojna; od 389 spet na atenski strani, po atiški zavezniški vojni 355 izstop iz druge atiške pomorske zveze; 332 umik perzijskih zasedbenih enot pred Aleksandrovim ladjevjem. Iz Eresósa na Lezbosu je bil doma Teofrast. Samostojnost, ki si jo je Lezbos ohranil v obdobju diadohov do Makedonije in Ptolemajcev, je obdržal tudi pod rimsko oblastjo (od 191 pr. n. š.), po zapletih zaradi vojne z Mitridatom VI. je samostojnost zagotovil Pompej. V srednjem veku je Lezbos od 1261 pred Turki varovala genovska rodbina Gattilusi, 1355–1462 v njeni lasti (trdnjave v Mitileni in Molivu); od 1462 otok turški, od 1912 grški.
Dostopnost