pergament [grško], membrana, diftera, charta pergamena, material za pisanje iz kemično in mehanično obdelane (čiščenje, strganje, barvanje) živalske kože. Egipčani so pergament poznali že v 2. tl. pr. n. š.; središče izdelovanja pergamenta v antiki je bilo maloazijsko mesto Pergamon (posebej od 2. st. pr. n. š.). V Rimu so pergament poznali v 1. st., od 4. st. je vse bolj zamenjeval papirus, ker je bil primernejši in obstojnejši za pisanje (obojestransko pisanje, večja gladkost) kot papirusni zvitek ter ga je bilo mogoče izdelovati povsod, ne le v Egiptu. V 8. st. je pergament prevladal v knjižni in listinski praksi; j. Evropa je poznala finejši in bel pergament, s. Evropa pa bolj grob in rjavkast pergament. Prednost pred papirusom je bila možnost barvanja pergamenta, pa tudi v brisanju starega besedila in pisanju novega (palimpsest). Z iznajdbo tiska v 15. st. je pergament v vseh oblikah nadomestil papir.
Dostopnost