utrujenost,
1. fiziologija: stanje po daljši, naporni telesni ali duševni dejavnosti ali obremenitvi, ki je izčrpala rezerve telesne zmogljivosti. Znaki: upad zmožnosti za koncentracijo, dojemanje, razmišljanje in pomnjenje, razdražljivost. V krvi se lahko pojavita presežek ogljikovega dioksida in pomanjkanje kisika (zehanje). Stalna utrujenost lahko povzroči trajne škodljive spremembe.

Sorodna gesla: kisik | ogljikov dioksid | zehanje
2. tehnika: stanje materiala, ki je posledica dolgotrajne periodične obremenitve; zaradi te se zmanjšajo trdnost, odpornost proti obrabi in poslabšajo nekatere druge mehanske lastnosti. V notranjosti materiala nastanejo drobne razpoke. Razpoke se počasi večajo, ob močnejši obremenitvi pa so lahko vzrok za lom oz. porušenje.

Sorodna gesla: natezni preskus | trajna trdnost
3. pedologija: utrujenost tal, lastnost tal, da v njih posamezni posevki (npr. detelja ali pesa) ne morejo normalno uspevati; pojavi se lahko 1. pri stalnem pridelovanju istih posevkov (prerazmnožitev živalskih škodljivcev in rastlinskih parazitov ter enostranskem odvzemu določenih hranil); 2. zaradi pomanjkljive oskrbe in gnojenja.

Sorodna gesla: kolobar


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek