breza (Betula), rod družine brezovk. Drevesa zrastejo 0,20-20 m visoko; po poledenitvi so se vrste tega rodu razširile kot prva listnata drevesa na območjih, s katerih se je umaknil led (obdobje breze in bora); cvetovi v mačicah. Vrste: navadna breza (Betula pendula) raste v gozdovih, resavah in na barjih; puhasta breza (Betula pubescens) uspeva predvsem na barjih; v s. in v. Evropi gozdovi z brezami obeh vrst. Na barjih uspeva kot glacialni relikt do 2 m visoka pritlikava breza (Betula nana), izvira z arktičnega območja, v Sloveniji je izumrla. Na V ZDA raste na rečnih obrežjih in v močvirjih črna breza (Betula nigra), medtem ko je v srednji Evropi parkovno drevo. Liste breze uporabljajo za pripravo čajev za ledvice in mehur, brezov katran iz lubja proti kožnim boleznim, eterična olja popkov za nego las. Les (ne glede na vrsto) ima razpršene pore, fino teksturo, svilnat lesk in večinoma razločne branike; rumenkast, tudi z rdečkastorjavimi pegami stržena, brez črnjave, včasih rjavo »starostno« srce. Zaradi valovitega poteka vlaken pogosta plamenasta tekstura ali tekstura ledenih rož. Zelo dekorativni so učinki, ki nastanejo zaradi vrasle skorje. Gostota ρ12 ≈ 650 kg/m3. Pri sušenju na zraku in tehničnem sušenju se včasih nekoliko veži. Je srednje trda, srednje trdna in zelo žilava; težko se cepi; lahko se obdeluje in upogiba (krivi). Suši se počasi, pri tem se lahko veži in poka; po sušenju se krči. Dobro se žeblja in lepi, prav tako luži in polira. Ni odporna proti glivam, žuželkam in vremenskim vplivom, vendar se dobro impregnira. Vsestransko uporabna, npr. za dekorativen luščen furnir, vezan les, iverne in vlaknene plošče, polimerni les, stisnjen les, glasbene instrumente, pohištvo, obloge, parket, papir, kurjavo v kaminih, struženje ter v rezbarstvu in kolarstvu.
Dostopnost