ultrafiltracija [latinsko], 1. kemija:postopek ločevanja snovi v koloidih, tj. ločevanja disperzne faze iz disperzijskega medija. Filtracija poteka z membranami, ki prepuščajo le delce določene velikosti ali disperzijski medij. Uprablja se v analizni kemiji, npr. za raziskave makromolekul. Ultrafiltracijo je razvil R. A. Zsigmondy.
Sorodna gesla: koloidi | ločevalni postopki | membrana | Zsigmondy, Richard Adolf2. fiziologija:filtracija krvi v ledvicah; nizkomolekulske snovi kot primarni seč preidejo v sečne kanalčke, celice in beljakovinske molekule pa ostanejo v krvi. Gonilna sila ultrafiltracije je krvni tlak.