judovska religija, v 13. st. pr. n. š. so jo utemeljili Izraeliti (Judje), poudarjali so enovitost ljudstva (skupni izvor Abraham), predvsem Mojzes. Odločilna je bila vera v zavezo med Jahvejem in njegovim izvoljenim ljudstvom. Jahve se sam ni razodeval, razodeval pa je svojo voljo; izpolnitev te je bila pogoj za obstoj zaveze. Z oznanjanjem božje sodbe in odrešenja so si preroki prizadevali poglobiti samorazumevanje Judov. Po kazni (babilonsko suženjstvo) so religiozne misli osredotočili v pričakovanje Mesije in nravstvene zapovedi, ki vodijo k odrešitvi (oz. k osvoboditvi izpod vsakokratnih zatiralcev). Z Ezrom (ok. 450 pr. n. š.) je postala judovska religija postavna; poglavitna vsebina so postali razlaganje Tore, varovanje izročila (pismouki) in obhajanje obredov, najvišje nravstveno načelo pa »pravičnost«. Ob templju kot teokratskem svetišču so začele delovati sinagoge; v njih so brali in razlagali Sveto pismo. Zapovedi so obsegale zapovedi o prehrani in pravila o zdravem življenju, pa tudi predpise o spoštovanju sabata in judovskih praznikov. Širjenje Judov v diaspori je omogočilo stike z drugimi kulturami, predvsem pa okrepitev vpliva judovske religije, npr. na grško duhovnost (primerjaj grški prevod svetega pisma Septuaginta). Krščanstvo ni vplivalo na judovsko religijo, saj Jezusa ni priznavala za Mesijo, enako velja tudi za islam, čeprav se je deloma navezoval na judovstvo. Nadaljnji razvoj se je omejeval na zbiranje in zapisovanje (Talmud) ustnega izročila (Hagada); to so vedno znova komentirali (Halaha). Poseben razcvet – tudi v veri – je prineslo obdobje 800–1500 v Španiji. Tam je prišlo predvsem do miselne utemeljitve judovske religije (judovska filozofija). V 13. st. je s kabalo nastalo mistično gibanje, ki se je pozneje nadaljevalo v hasidizmu. V novejšem času, zlasti po osamosvojitvi Judov, si v judovski religiji nasprotujeta pravoverna in reformirana smer; razlikujeta pa se ne toliko po dogmatičnosti kot po strogosti spoštovanja zapovedi o prehrani in drugih zapovedi. Vse do danes ni avtoritativne verske oblasti, posamezna občestva so avtonomna.
Dostopnost