veliki možgani (cerebrum), najvišje organiziran del osrednjega živčevja. V njih se končujejo vohalni živci; »streha« velikih možganov (neopalij) se od dvoživk do sesalcev povečuje in postaja vse pomembnejša. Površino povečujejo brazde; s pribl. 2200 cm2 prekriva pri človeku vse dele možganov. Tu se medsebojno povezujejo proge iz vseh čutilnih središč, shranjujejo se engrami in spodbujajo reakcijska središča. Skorjo velikih možganov (cortex cerebri) sestavljajo številna področja, npr. središče za vid, sluh, gibanje.

Sorodna gesla: engram | hemisfera | hipokampus | korteks | možgani | palij | vid


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek