kategorija [grško],
1. splošno: vrsta, razred.
2. filozofija: vsak pojem, ki je temeljen za neko področje biti. Aristotel je utemeljil deset kategorij kot temeljnih opredelitev stvari: substanca, kolikost, (kvantiteta), kakovost (kvaliteta), odnos do drugih stvari (relacija), kraj, čas, dejavnost, trpnost, odnos do samega sebe, položaj. Aristotelov nauk o kategorijah je imel zlasti velik pomen za sholastiko. R. Descartes, G. W. Leibniz in J. Locke so pozneje poskušali zmanjšati število kategorij. – Za I. Kanta so kategorije čisti razumski pojmi, s katerimi si zamišljamo stvari kot pojave; iz razl. oblik sodbe je izpeljal dvanajst kategorij, ki jih je razdelil na štiri skupine
kvantiteta: enota, mnoštvo, celota; kvaliteta: realnost, negacija, limitacija (omejitev); relacija: substanca–akcidenca, vzročnost, medsebojno učinkovanje; modalnost: možnost–nemožnost, bivanje–nebivanje, nujnost–naključnost. Poznejša filozofija, zlasti nemški idealizem, je razvijala kategorialne sisteme tako, da je izhajala iz kritike Kantove teorije o kategorijah, kateri je očitala nasebno (poljudno) shematizacijo.

Sorodna gesla: Aristotel | Descartes, René | eksistencial | evropska filozofija | Kant, Immanuel | kavzalnost | konstitutiven | kvaliteta | kvantiteta | Leibniz, Gottfried Wilhelm | Locke, John | modalnost | nemški idealizem | ontologija | pojem | relacija | sholastika | substanca
3. šport: v nekaterih športnih panogah razdelitev tekmovalcev po razl. merilih; v boksu, dviganju uteži, rokoborbi in judu glede na telesno težo tekmovalcev.

Sorodna gesla: boks | dviganje uteži


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek