kategorija [grško], 1. splošno:vrsta, razred.2. filozofija:vsak pojem, ki je temeljen za neko področje biti. Aristotel je utemeljil deset kategorij kot temeljnih opredelitev stvari: substanca, kolikost, (kvantiteta), kakovost (kvaliteta), odnos do drugih stvari (relacija), kraj, čas, dejavnost, trpnost, odnos do samega sebe, položaj. Aristotelov nauk o kategorijah je imel zlasti velik pomen za sholastiko. R. Descartes, G. W. Leibniz in J. Locke so pozneje poskušali zmanjšati število kategorij. – Za I. Kanta so kategorije čisti razumski pojmi, s katerimi si zamišljamo stvari kot pojave; iz razl. oblik sodbe je izpeljal dvanajst kategorij, ki jih je razdelil na štiri skupine kvantiteta: enota, mnoštvo, celota; kvaliteta: realnost, negacija, limitacija (omejitev); relacija: substanca–akcidenca, vzročnost, medsebojno učinkovanje; modalnost: možnost–nemožnost, bivanje–nebivanje, nujnost–naključnost. Poznejša filozofija, zlasti nemški idealizem, je razvijala kategorialne sisteme tako, da je izhajala iz kritike Kantove teorije o kategorijah, kateri je očitala nasebno (poljudno) shematizacijo.
Dostopnost