kardinalne vrline, glavne vrline, ki naj bi zajele vse druge. Po Platonu, ki jih je razvijal v sklopu teorije o deležnosti duše, so kardinalne vrline modrost, pogum, preudarnost in pravičnost. V krščanski etiki so kardinalne vrline kot »naravne vrline« podrejene nadnaravnim (božjim) vrlinam.

Sorodna gesla: Platon | pravičnost | vrlina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek