Lajovic, Anton, slovenski skladatelj, pravnik in glasbeni pisec, *19.12.1878 Vače, †28.8.1960 Ljubljana; glasbo študiral na Dunaju (R. Fuchs). Po poklicu sodnik. Kot skladatelj eden glavnih predstavnikov slovenske glasbene moderne (orkestralna glasba, zbori in samospevi). Zlasti uspeli so njegovi samospevi na Župančičeva besedila. Poleg G. Kreka utemeljitelj slovenske glasbene kritike. Redni član SAZU (1940), Prešernova nagrada za življenjsko delo (1954).