Bartol, Vladimir, slovenski pripovednik, dramatik, esejist in kritik, *24.2.1903 Sveti Ivan pri Trstu, †12.9.1967 Ljubljana; v Ljubljani in Parizu študiral biologijo in filozofijo, spoznal psihoanalizo, ki jo je ob nietzschejanski volji do moči uporabil za motivacijo dejanj demoničnih, ekscentričnih pustolovcev v novelah, dramah in romanih. V fabulativno napeti prozi se dekadenčnim motivom pridruži nihilizem, ki razdira metafiziko in meščansko moralo. Esejizirane črtice in dialogizirani feljtoni v zbirkah Al Araf (1935), Demon in Eros (1974), Med idilo in grozo (1988) razkrivajo sisteme manipulacije in erotične vzgibe sublimacije. Postmodernisti cenijo enciklopedijo filozofskih, političnih, psihoanalitskih in znanstvenih idej v eksotično dekoriranem romanu-metafori Alamut (1938), ki zastavlja vprašanje o meji resnice in fikcije.
Druga dela: Lopez (1932), Empedokles (1945), Tržaške humoreske (1957), Čudež na vasi (1985), Don Lorenzo (1985).
Dostopnost