apnenec, kemijsko kalcijev karbonat, CaCO3. V naravi kot sedimentna kamnina, ki sestoji večidel iz kalcita (monomineralna kamnina), navadno svetlosiva, redkeje bela. Zaradi primesi je apnenec lahko katerekoli barve, tudi črn. V vodi je skoraj netopen. Reagira le z vodo, v kateri je raztopljen ogljikov dioksid (deževnica) in pri tem nastane kalcijev hidrokarbonat (kalcijev bikarbonat), Ca(HCO3)2. Ok. 1,3 mlr. ton apnenca tako odnesejo reke v morje. Kot mineral je zelo razširjen (v 5,4 % vseh sedimentnih kamnin in 4,8 % magmatskih kamnin). Apnenec nastaja v morju z usedanjem apnenčastih lupin in skeletov majhnih morskih živali (foraminifere, korale, školjke idr.) ali z anorganskim izločanjem zaradi prenasičenosti morske vode (npr. ooliti), pa tudi kot jezerska usedlina (jezerska kreda) in kot izločnina v izvirih (apnenčeva siga). Glede na nastanek je apnenec lahko plastnat, neplastnat, kompakten ali porozen; razširjen je po vsej Zemlji. Apnenčeva območja so npr. v Severnih apneniških Alpah in Južnih apneniških Alpah, v Juri in kot kreda na angleški in francoski obali ob Rokavskem prelivu. Tipično za apnenčasta območja je podzemeljsko odtekanje vode (kras). Od dolomita, ki mu je v marsičem podoben, ločimo apnenec s hladno solno kislino (na apnencu se peni); metamorfoziran apnenec je marmor. Apnenec je uporaben kot gradbeni kamen (marmor, travertin), solnhofenski ploščasti apnenec kot litografski kamen, kreda za izdelavo prane krede. Znaten del apnenca predelajo v žgano apno.
Dostopnost