torij (latinsko thorium; po bogu Thoru), simbol Th, največkrat štirivalentni kemijski element, vrstno število 90, atomska masa 232,038; uvrščamo ga v skupino aktinoidov, je izhodni produkt naravne razpadne vrste (torijev niz); mehka, rjavo svetleča, na zraku obstojna kovina; tališče 1750 °C, vrelišče 3850 °C, gostota 11,66 g/cm3; slabo se topi v kislinah. Čisti torij obstaja skoraj v celoti iz izotopa Th. 232 (razpolovni čas 13,9 mlr. let), z obstreljevanjem z nevtroni dobijo iz njega razgradljivi uranov izotop U 233. Torij najdemo v monacitnem pesku. Čisto kovino dobijo s pomočjo termičnega razpada torijevega jodida (ThJ4); uporabljajo ga v zlitinah z magnezijem kot snov za jedrske reaktorje. Torijev dioksid, ThO2, z majhnim dodatkom cerijevega dioksida, uporabljajo za svetilne mrežice plinskih svetilk.

Sorodna gesla: aktinoidi | C. Auer von Welsbach | radon | torijev niz


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek