• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Vzhodni Timor (uradno ime Republica Democratica de Timor-Leste [portugalsko], Republika Demokratika Timor Lorosa'e [tetumsko], Demokratična republika Vzhodni Timor), država na vzhodni polovici Timorja, največjega otoka med Malimi Sundskimi otoki, med Bandskim in Timorskim morjem, okrog 500 km severozahodno od Avstralije; pripadajo mu tudi bližnji otoki (največji je Atauro) in eksklava Ambeno na severu zahodnega dela otoka.

časovni pas srednjeevropski čas + 7 ur
površina 331.689 km2
prebivalstvo 871.000, 59 preb./km2, letna rast 2,3 %, življenjska doba 65 let
glavno mesto Dili, 150.000 preb., pristanišče na severni strani otoka ob ožini Ombai
upravna razdelitev 13 okrožij
članstvo v organizacijah OZN (od 2002)
uradni jezik tetumski in portugalski, v gospodarstvu tudi indonezijski in angleški
denarna enota ameriški dolar (oznaka USD)


Naravne razmere
Osredje otoka je razpotegnjeno gorovje iz vulkanskih in metamorfnih kamnin (najvišji vrh Tata Mai Lau, 2963 m) z globoko vrezanimi dolinami in pogostimi zemeljskimi plazovi. Obalni pas ogrožajo poplave. Vroče in vlažno tropsko podnebje s pogostimi tropskimi cikloni prekinja izrazita sušna doba (na severni obali traja 5 mesecev, na južni le 3). Obala ima povprečno letno temperaturo 25 °C in okoli 1500 mm dežja. Otok porašča dežni gozd, v sušnejših predelih je savana. Pogosti potresi povzročajo cunamije.

Prebivalstvo
Prebivalci so večinoma Avstralonezijci in Papuanci. Prevladujejo katoličani, 3 % je protestantov in 4 % muslimanov. Gosteje so poseljene le obalne ravnine in nižje planote na vzhodu otoka.

Državna ureditev
Po ustavi iz 2002 je parlament enodomen, šteje od 52 do 65 članov, ob prvem sklicu (2002) izjemoma 88. Voljen je na vsake pet let. Predsednik države ima petletni mandat in imenuje mandatarja za sestavo vlade.

Gospodarstvo
1999 je bilo uničeno okoli 70 % infrastrukture države in Vzhodni Timor jo obnavlja z mednarodno pomočjo. V tropskem podnebju ni intenzivnega kmetijstva. Večinoma pridelujejo kavo, ki jo tudi izvažajo, riž, koruzo, sladki krompir, maniok, sojo, mango, banane in vanilijo. Nekaj je še vedno sečnje sandalovine (obsežne gozdove so večinoma izsekali že do konca 19. st.) in ribolova v obalnih vodah. Izdelujejo milo in tekstil, nekaj je tiskarn, razvita je domača obrt. V morju jugovzhodno od Vzhodnega Timorja so zaloge nafte in zemeljskega plina, ki ga nameravajo izkoriščati skupaj z Avstralijo. 2002 je 42 % ljudi živelo pod pragom revščine, 2004 je bilo okoli 25 % ljudi brezposelnih.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 453 mln. USD, 520 USD na prebivalca
delež po panogah (2001) kmetijstvo 25 %, industrija 17 %, storitvene dejavnosti 58 %
uvoz (2001, ocena) 237 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 8 mln. USD


Zgodovina
Vse do 20. st. so Timorci večinoma živeli v rodovni, plemenski ureditvi. V 13. st. so s Timorjem začeli trgovati Javanci in Kitajci. Slednji so tam tudi ustanovili trgovske postojanke. Kupovali so predvsem sandalovino in vosek. 1509 so na otok prišli Portugalci in 1556 so katoliški misijonarji ustanovili prvo mesto Lifau (danes Ambeno) na Vzhodnem Timorju. 1613 so na Timor prišli Nizozemci, ki so se s Portugalci spopadali za oblast nad otokom. 1859 je bil sklenjen sporazum v Lizboni, ki je razdelil Timor na zahodni nizozemski del in na vzhodnega portugalskega. Sporazum je bil spremenjen 1893, dokončno je začel veljati 1914. V začetku 1942 so Timor zasedli Japonci. Proti njim so se s pomočjo domačinov borile avstralske gverilske enote, saj so se bali, da bo Timor postal odskočna deska za japonsko invazijo na Avstralijo. Japonska vojska je surovo obračunavala z domačini, med vojno je bilo pobitih okoli 60.000 ljudi. Po vojni in po koncu nizozemske nadvlade nad zahodnim Timorjem 1950 (postal je del Indonezije), so tudi na Vzhodnem Timorju začeli postavljati zahteve po neodvisnosti in ustanavljati politične skupine. Težnje so zatirali vse do 1974, ko je bila na Portugalskem strmoglavljena diktatura in Vzhodnem Timorju so obljubili neodvisnost. 1975 je prišlo do trenj in celo spopadov med pripadniki dveh največjih političnih skupin, levičarske Revolucionarne fronte za neodvisni Vzhodni Timor (FRETILIN) in Timorske demokratske zveze (UDT). Zmagali so pristaši stranke FRETILIN, ki je 28.11.1975 razglasil neodvisnost. Že 7.12.1975 pa je Vzhodni Timor napadla Indonezija in ga 16.7.1976 tudi priključila. OZN priključitve ni priznala, proti indonezijski vojski pa je FRETILIN začel gverilski boj. Zaradi nasilja indonezijske vojske in policije ter bolezni in lakote je bilo do 1998 ubitih 100.000–200.000 prebivalcev Timorja. 1996 sta Nobelovo nagrado za mir dobila katoliški škof Carlos Felipe Ximenes Belo in eden od voditeljev FRETILIN-a, Jose Ramos-Horta. Po padcu Suhartovega režima je tedanji indonezijski predsednik Habibie maja 1998 omenil dve možnosti za Vzhodni Timor: avtonomijo znotraj Indonezije ali neodvisnost. Po pogajanjih s Portugalsko so maja 1999 sklenili, da bo 30.8.1999 referendum o neodvisnosti. Za neodvisnost je glasovalo okoli 80 % prebivalcev, Vzhodni Timor pa je bil pod začasno upravo OZN. Po referendumu se je začelo nasilje proindonezijskih paravojaških skupin, ki so imele podporo nekaterih krogov indonezijske vojske. Pobitih je bilo okoli 1000 ljudi, okoli 250.000 jih je pobegnilo na zahodni del otoka. Zato je OZN oktobra 1999 poslala mirovne enote, večinoma iz Avstralije. Razmere so se uredile in do 2002 se je vrnila večina beguncev. Septembra 2001 so izvolili posebno ustavodajno skupščino. Aprila so izvedli predsedniške volitve; zmagal je dolgoletni voditelj FRETILIN-a, Jose Alexandre (Xanana) Gusmao. 20.5.2002 je Vzhodni Timor uradno postal neodvisna država, 27.9.2002 so ga sprejeli v OZN. Decembra 2002 so v Diliju izbruhnili nemiri zaradi slabih gospodarskih razmer. Mirovne enote so se do 2004 večinoma umaknile, civilna misija OZN ima mandat do sredine 2005. Vzhodni Timor je v sporu z Avstralijo, zaradi morske meje na območju, kjer so našli zaloge nafte in plina.

Sorodna gesla: cunami | Dili | Indonezija | Sundski otoki | Timor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek