trtna uš (Viteus vitifolii), ena najbolj škodljivih vrst listnih uši; 1850 so jo prinesli iz Amerike. Razvoj je izredno zapleten in obsega generacije, ki živijo v šiškah na listih vinske trte (galikole), druge pa prebivajo v šiškah na koreninah (radikole). Poleg tega prihaja do izmenjave spolnih in nespolnih ter krilatih in nekrilatih generacij (značilno za številne listne uši). Jeseni krilate samice odložijo jajčeca, ta pa prezimijo. Spomladi se razvijejo nekrilate partenogenetske živorodne samice; te dajo sicer nov rod podobnih oblik trtnih uši, vendar le nekaj krilatih samic. V poletju si sledi več rodov. Pogoste postanejo krilate živorodne samice. Poleti ali jeseni v velikih rojih selitev s prve na drugo gostiteljsko rastlino, razvijejo se spolno zreli samci in krilate samice. Samice po parjenju izležejo jajčeca (ta prezimijo) na rastlini gostiteljici in tako je krog sklenjen. V srednji Evropi so najpogostejše koreninske generacije (radikole) trtne uši; razmnožujejo se s partenogenezo. Zaščita proti trtni uši so kontaktni strupi; evropske sorte so cepljene na uvožene ameriške trte, odporne proti trtni uši; tako so varne pred trtno ušjo.
Dostopnost