ples, z gestami in mimiko povezano ritmično gibanje telesa, ki slikovito odraža duševno in duhovno doživljanje ali zunanje dogodke, večinoma ob spremljavi glasbe. Sprva je ples pomenil kultno dejanje (zaklinjanje, eksorcizem), prikazovanje mitov, razlaganje naravnih idr. dogodkov (bojni ples), pogosto v maskah (ples v maskah, reduta), ki so predstavljale duhove prednikov ali mitične prednike junake. Poznali so ga že v starejši kameni dobi, do danes se je ohranil pri vseh naravnih ljudstvih (tudi pri ljudstvih starih kultur). Iz Egipta podedovani tempeljski plesi so bili v Grčiji sestavni del vzgoje mladine, gledališča (zbor, tragedija, komedija, satirske igre). V starem Rimu so gojili gledališki ples, še posebej pantomimo. Tacit je opisoval ples z meči germanskih mladeničev; tudi maškaradni ples (plesalci in igralci so preoblečeni) so se že pojavili v zgodnjem evropskem izročilu. V srednjem veku je nastal od kulta ločen in s stanovi povezan ljudski ples (cehovski ples, pastirski ples, kmečki ples), iz katerega je v 16., 17. st. v Italiji in Franciji nastal dvorni ples (alemanda, bourrée, contredanse, courante, gavota, menuet, pavana, rigaudon, saltarello, sarabanda). V 19. st. se je iz dvornih plesov razvil sodoben družabni ples. – Tekmovalna oblika družabnega plesa je športni ples.
Dostopnost