uplinjanje premoga, postopki za pretvarjanje gorljivih sestavin premoga v tehnično uporabne pline. Prvi obrat za uplinjanje premoga so 1936 pognali v bližini Dresdna v Nemčiji; na leto so pridobili 3,5 mln. m3 sintetičnega plina. Razlikujemo tri skupine postopkov: 1. pri uplinjanju v mirujoči plasti nalagajo v presledkih grobozrnat premog v plasteh na dno cevaste peči (visoke do 20 m), spodaj pa vpihujejo kisik in vodik s tlakom 100 bar. Premoga med procesom ne dodajajo in mešajo, ampak leži v trdni plasti, dokler se popolnoma ne spremeni v plin. Na tem postopku temelji Lurgijevo tlačno uplinjanje; 2. pri uplinjanju v zvrtinčeni plasti v peč ves čas dovajajo drobnozrnat premog ali premogov prah; prepihujejo ga z vročim kisikom ali vodno paro. Premogov prah se med reakcijo vrtinči in valovi (podobno kot voda, ki vre). Postopek je razvil F. Winkler (1888–1950; postopek z vrtinčastim slojem); 3. pri uplinjanju v toku v uplinjevalnik stalno dovajajo premogov prah; ta se med reakcijo meša in potuje z vpihanim plinom. Najpomembnejši postopek te vrste je Koppers-Totzekov postopek (drugo ime: Kruppov postopek) iz 1937, izboljšana verzija pa Shell-Koppersov. S spreminjanjem reakcijskih razmer nastajajo razl. plinske zmesi. Proizvajajo predvsem sintezni plin (zmes CO, H2 in CO2). Ta plin se uporablja za sinteze številnih kemijskih spojin. V zadnjem času razvijajo postopke za pridobivanje svetilnega plina, nadomestka za zemeljski plin (Substitute Natural Gas, kratica SNG), in pogonskega plina, ki bi neposredno po nastanku zgoreval v plinskem turbogeneratorju, ta pa bi poganjal generatorje za pridobivanje električne energije. Uplinjanje premoga se zdi bolj obetavno kot utekočinjanje premoga, predvsem zaradi možnosti za nadomeščanje zemeljskega plina in neposredne predelave premoga v električno energijo; ta ima v primerjavi s klasičnimi termoelektrarnami s parnimi turbinami boljši izkoristek in manj škoduje okolju. Zaradi velikih zalog premoga so prizadevanja za razvoj postopkov za uplinjanje premoga vse večja. Na svetu je več industrijskih in poskusnih obratov.
Dostopnost