uvertura [francosko], instrumentalna skladba kot uvod v opero, oratorij ali suito; v 19. st. kot koncertna uvertura tudi samostojno izvajana (F. Mendelssohn Bartholdy idr.). Nastala v drugi polovici 17. st. kot italijanska uvertura (npr. A. Scarlatti) s tempi ‘hitro-počasi-hitro’ in kot francoska uvertura (npr. J.-B. Lully) s tempi ‘počasi-hitro-počasi’ in z značilnimi punktiranimi ritmi. Italijanska uvertura je eden izmed izvorov poznejše simfonije. Glede na to, koliko obdelujejo operne teme ali motive, razlikujemo tri vrste opernih uvertur: samostojno sonatno obliko (W. A. Mozart), potpuri (G. Verdi) in predigro (R. Wagner). V 18. st. so izraza uvertura ali simfonija uporabljali za označitev uvodnih stavkov baročnih suit (J. S. Bach, G. Ph. Telemann).
Dostopnost