cement, prašnat gradbeni material; pridobivajo ga z žganjem, sintranjem in finim mletjem apnenca in silikatnih glin; z dodajanjem vode nastajajo trdni silikatni kristali (vezanje). Z mešanjem s peskom in prodom ter dodajanjem vode dobijo malto ali beton, ki se strdi na zraku in tudi pod vodo; je eden najpomembnejših materialov v gradbeništvu. Obstaja več vrst cementa (portlandski, žlindrin, plavžni idr.). Pridobivajo ga v cevnih rotacijskih pečeh (dolžina do 150 m, premer 2–3 m). Fino zmleti apnenec in gline potujejo v nagnjenih pečeh od vrha navzdol, pri tem se na različnih temperaturnih območjih segrejejo in žgejo pri temperaturi ok. 1500 °C. Iz peči pridejo 2–3 cm veliki kosi cementnega klinkerja; dodajo jim še majhno količino mavca in jih fino zmeljejo.

Sorodna gesla: bentonit | beton | dodatek | eternit | injiciranje | lesni beton | malta | plavžni cement | rotacijska peč | vezanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek