meistergesang [májstərgezáng-], tudi meistersang, mojstrski spev, meščansko pesništvo poznega srednjega veka (14.–16. st.), oblikovno nadaljevanje minnesanga; omejeno na j. Nemčijo. Zvečine so ga gojili rokodelski cehi po strogih pravilih in v posebnih tehnikah. Sodniki s knjigo pravil (tabulaturo) so nadzirali upoštevanje pravil za sestavo besedila, metrično obliko in melodijo. Jezikovni slog nenaraven in izumetničen; za ideal je veljal čim bolj metaforičen način govorjenja. Na začetku so smeli obdelovati le svetopisemsko ali verskovzgojno snov, šele pozneje tudi posvetno.
Dostopnost