Parkinsonova bolezen [párkinson- ∼], paralysis agitans, tresavica, angleški zdravnik James Parkinson (1755–1824) je prvi opisal to bolezen bazalnih ganglijev (možgani), ki se večinoma začne v petem ali šestem desetletju življenja. Značilnosti: zvečan mišični tonus, tremor, upognjena drža, podrsavanje pri hoji, zmanjšanje intelektualnih sposobnosti z monotonim govorom in splošno duševno lenobnostjo, vegetativne motnje, znojenje in slinjenje. Vzrok Parkinsonove bolezni je pomanjkanje dopamina v osrednjem živčevju, zato je uspešno zdravljenje z levodopo, ki se v možganih spremeni v dopamin.

Sorodna gesla: možgani | parkinsonizem | rigidnost | tonus | tremor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek