socializacija, 1. gospodarstvo:podružbljenje, podržavljenje, prenos lastništva zemlje in proizvajalnih sredstev v skupno (družbeno, državno) lastnino (lastnina države, občin, zadrug ali drugih javnih ustanov). Namen podružbljanja so spremembe v razdelitvi dohodka, izključitev monopolov in drugih pozicij moči ter spremembe v gospodarski ureditvi (npr. uvedba centralno upravljanega gospodarskega sistema). Pretekli razvoj v nekdanjih socialističnih državah in tudi v Sloveniji je pokazal, da je podržavljanje oz. podružbljanje zemlje in proizvajalnih sredstev z ekonomskega vidika neučinkovito, saj izključi temeljni ekonomski motiv (dobičkonosni motiv), ki izhaja iz zasebne lastnine in ki je edini sposoben zagotavljati dolgoročni gospodarski razvoj. Na zadnji stopnji pa ekonomska neučinkovitost gospodarskega sistema s prevladujočo državno oz. družbeno lastnino pripelje tudi do socialnega zloma. Namesto socializacije je zato veliko primernejše oblikovanje socialno tržnega gospodarstva.
Sorodna gesla: gospodarska ureditev | gospodarsko samoupravljanje | nacionalizacija | socializem | socialno tržno gospodarstvo | zaposlovanje2. sociologija, psihologija:skupni pojem za proces prenašanja in privzemanja vrednot, pravil družbe in tehnik ravnanja; cilj je priučiti se specifičnih vlog oz. načinov vedenja v družbi. Načini socializacije se razlikujejo glede na kulturo in družbo, posebej so odvisni še od razreda, sloja, skupine. Najpomembnejša v procesu socializacije je družina (primarna socializacija), kjer poteka »podružbljenje« predvsem z vzgojo; druge instance socializacije so šola, poklic, množična občila itd. (sekundarna socializacija), ki lahko »relativizirajo« socializacijo prvih let življenja. To so npr. aktivnosti v združbi, s katerimi naj bi posamezne zaposlene, običajno nove člane združbe, pripravili k upoštevanju vrednot, zmožnosti sodelavcev in pričakovanega družabnega vedenja, pomembnega za vživetje v njegovo organizacijsko vlogo in za njegovo delovanje kot člana združbe.