slepota (caecitas), nezmožnost videnja, prirojena ali pridobljena zaradi poškodb, očesnih bolezni ali možganskih motenj (amavroza). Po socialni zakonodaji je slepota priznana (invalidna slepota, praktična slepota), kadar je ostrina vida manj kot 0,1 ali je vidno polje zmajšano na 20 stopinj.
V preteklosti so bili slepi večinoma prepuščeni sami sebi, organizirana skrb zanje se je začela šele v 19. st. Zdaj obstajajo posebne izobraževalne ustanove za slepe, usposobijo se lahko za opravljanje veliko poklicev. Slepi se v prostoru znajdejo s sluhom, tipom in govorom. Pomagajo si s številnimi tehničnimi pripomočki in prilagoditvami.

Sorodna gesla: agnozija | amavroza | Braillova pisava | nočna slepota | okvara | optofon | posebno šolstvo | snežna slepota


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek