plinski zbiralnik (plinski rezervoar), posoda za shranjevanje tehničnih plinov, ki omogoča enakomerno dovajanje plina v plinovodno omrežje, izenačuje nihanja zaradi spreminjanja porabe in uravnava tlak v napeljavi. Mokri plinski zbiralnik je starejši; v njem je plin shranjen v posodi v obliki zvona, potopljeni v vodi, valjaste oblike. Spodnji del zvona je odprt. Od količine plina v zvonu je odvisno, kako globoko se zvon potopi. Zvon s svojo težo ustvarja potreben tlak v plinu, voda pa deluje kot tesnilo, ki preprečuje uhajanje plina. V plinarnah in koksarnah uporabljajo nizkotlačni plinski zbiralnik. Suhi plinski zbiralnik (ploščati plinski zbiralnik) je votla posoda valjaste oblike s trdno steno. Ima z bitumnom zalit pokrov; ta se premika navzdol ali navzgor – odvisno od količine plina. V takšnih plinskih zbiralnikih lahko shranijo do 600.000 m3 plina. Plin pri visokem tlaku, npr. plin za plinovodno omrežje, hranijo v visokotlačnih plinskih zbiralnikih; kljub razmeroma majhni prostornini je mogoče v njih shraniti velike količine plina. Pri daljinski oskrbi s plinom v zimskih konicah navadno uporabljajo podzemske zbiralnike. V opuščena plinska polja ali podobne zemeljske formacije (porozni peščenec) stisnejo velikanske količine plina; plin se pod plastjo kamnine oblikuje v plinski mehur. Za manjše količine tehničnih plinov (npr. kisik, klor, acetilen, butan) uporabljajo tlačne jeklenke (t. i. plinske bombe).