spektralna črta, ozek pas v spektru valovanja, ki je posledica zelo zastopane valovne dolžine. Emisijske spektralne črte nastopajo v spektrih svetil, pri katerih svetloba izhaja ob prehodih med razl. energijskimi stanji atomov ali molekul svetleče snovi, npr. razelektrenje v plinu. Absorpcijsko spektralno črto opazimo pri prehodu bele svetlobe skozi snov, v kateri svetloba točno določene valovne dolžine vzbuja atome in molekule na višje energijsko stanje. Ker je energijska razlika med stanji v atomu zelo ostro določena, vpije atom samo svetlobo z ustrezno valovno dolžino, drugo pa prepusti. Ker so spektralne črte značilne za atome in molekule posameznih snovi, lahko z njimi določajo vrsto in koncentracijo posameznih kemijskih elementov in spojin v snovi. Pri zvoku (zvočna analiza) ustreza spektralna črta sinusnemu harmoničnemu tonu s konstantno frekvenco oz. valovno dolžino. Enobarvna svetloba, ki se v spektru pokaže kot ozka spektralna črta, izhaja npr. iz laserja. Čim večja je ločljivost uporabljenega spektralnega analizatorja, tem bolj ozke spektralne črte lahko opazujemo. Širina spektralnih črt je merilo za to, kako enobarvna (monokromatska) je neka svetloba ali drugo valovanje. Spektralne črte nikoli niso popolnoma ostre. Za popolnoma ostro črto bi moralo svetilo sevati neskončno dolgo časa. Atomi sevajo le omejen čas, zato se črta v njihovem spektru razširi na naravno širino črte. Širina črte je odvisna še od nekaterih vplivov: če je sevajoči atom v električnem polju (Zeemanov pojav), se vsaka izmed njegovih spektralnih črt razcepi na več črt (fina struktura); zaradi Dopplerjevega pojava, ki je posledica gibanja atomov v plinu, nastopi Dopplerjeva razširitev spektralnih črt. Vrsto spektralnih črt, ki jih povezuje neka zakonitost, imenujemo serija. Diagram energijskih nivojev (term) prikazuje energije razl. vzbujenih stanj v atomu in možne prehode med njimi. Iz diagrama lahko določijo valovne dolžine spektralnih črt, ki jih atom more oddajati.
Dostopnost