lužiška kultura, kultura pozne bronaste in zgodnje železne dobe (14.–5. st. pr. n. š.), razširjena na območju med srednjo Labo in Vislo, na S Slovaške, v jv. delu dežele Mecklenburg, v Saški in ob izlivu Visle. Znana so utrjena bivališča (Biskupin), ki so imela vlogo upravnih in kultnih središč, pa tudi naselja na planem (Buch pri Berlinu). Za lužiško kulturo je značilna visoko razvita kovinarska obrt (številne zakladne najdbe) in kakovostno lončarstvo (»posode gubanke«). Mrtve so sežigali (kultura žarnih grobišč) in sprva pokopavali v gomilah; pozneje so se uveljavila grobišča na planem. Znane so nekropole z več tisoč grobovi, kjer so pokopavali mrtve skozi daljše obdobje (jastorfska kultura, halštatska kultura, obrazne žare, Skiti).
Dostopnost