Salomon, izraelski kralj (ok. 965–926 pr. n. š.), Davidov sin; med njegovo vladavino je kraljestvo Izrael–Judeja doseglo vrh: razvoj absolutistične oblasti z velikim dvorom (v haremu bila celo egiptovska princesa), s poglobljenim duhovnim življenjem, pozornost zbujajočim stavbarstvom (templji in palače v Jeruzalemu), razvito trgovino in svojim ladjevjem (skupaj s tirskim kraljem Hiramom) ter strogo upravo; vojaška reforma (uvedba taktike bojnih voz, »Salomonove konjušnice« v Megidu); miroljubna politika do sosedov. Poznejši rodovi so Salomona poznali kot psalmista in modreca.
Dostopnost