prostozidarstvo, zveza s številnimi organizacijami, neodvisnimi druga od druge, ki zastopajo meščanske liberalne vrednote. Člani večinoma iz zgornjega in zgornjega srednjega sloja. Obredi in običaji prostozidarstva večinoma le za izbrane, tj. člane. Znaki in emblemi deloma izhajajo iz srednjeveških zidarskih cehov (»zidar«, »prostozidar«). Samostojne organizacije se imenujejo lože. Večinoma jih ustanavljajo velike lože. Na vrhu vsake lože je mojster (»mojster sedeža«; v velikih ložah »veliki mojster«). Skupaj s preostalimi uradniki lože ga izvolijo člani, in to za določen čas. Člani lož se imenujejo »bratje«. Njihov položaj v loži je odvisen od tega, na kateri stopnji so. Prve tri stopnje so vajenec, pomočnik in mojster. Poleg tega v anglosaških velikih ložah obstaja še dodatna hierarhija; obsega do 30 stopenj. Obredne prireditve lož se imenujejo »delo«, shajališče pa »tempelj« ali »gradbena baraka«. Prostozidarstvo je nastalo v Angliji (1717 prva velika loža v Angliji z združitvijo štirih »delovnih zidarskih lož«; ustanovna knjiga »starih dolžnosti« je začela veljati 1723). Prostozidarstvo se je hitro razširilo po celini; bilo je privlačno, zlasti ker je poudarjalo humanitarne ideje in enakost; te ideje so bile večinoma usmerjene v uresničevanje vrednot liberalnega meščanstva. Svetovljanska naravnanost je zbudila nezaupanje nacionalnih krogov, liberalizem pa katoliške Cerkve. Prostozidarstvo danes preganjajo v avtoritarnih, katoliških in komunističnih državah. Prva loža v slovenskih deželah je bila 1782/83 v Mariboru, 1792–95 je delovala loža v Ljubljani; v obdobju Ilirskih provinc sta delovali loži v Ljubljani in Kopru; med člani mdr. J. Vega in Ž. Zois, domnevno A. T. Linhart, večinoma pa uradniki, častniki in duhovniki. Vsaj od prve svetovne vojne nekaj slovenskih prostozidarjev (liberalni politiki in izobraženci), slovenska loža Valentin Vodnik pa je bila ustanovljena šele 1940 pod zaščito Velike lože Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni se je prostozidarstvo ponovno organiziralo šele ob koncu 80. let (v povezavi z avstrijskimi prostozidarji), vendar pa organiziranost slovenskih prostozidarjev ostaja skrivnost.
Dostopnost