Jakob (špansko Jaime, angleško James), kralji:1. Jakob I. Osvajalec, aragonski kralj (1213–76), *22.2.1208 Montpellier, †27.7.1276 Valencia; Mavrom iztrgal Baleare (1229–35) in Valencio (1232–38); umrl kot cistercijanski menih. Napisal prvi pomorski zakonik (Libre del Consolat del Mar).
Sorodna gesla: katalonska književnost2. Jakob I., sin Marije Stuart, angleški kralj (1603–25), kot Jakob VI. škotski kralj (od 1567), *19.6.1566 Edinburgh, †27.3.1625 Theobalds Park; po abdikaciji Marije Stuart (1567) dobil škotsko, po smrti Elizabete I. (1603) pa še angleško krono. Obe kraljevini združil v personalni uniji; končal vojno s Španijo; opiral se je na anglikansko državno Cerkev, prezbiterijance pa zatiral. Sprava s katoliki (1605) je propadla (smodniška zarota).
Sorodna gesla: angleška zgodovina | Darnley, Henry Stuart | Elizabeta I. | Jurij I. | Karel I. | Marija Stuart | prezbiterijanci | Raleigh, sir Walter | smodniška zarota | Stuarti | Škotska | Tyndale, William3. Jakob II., angleški kralj (1685–88), sin Karla I., *14.10.1633 London, †16.9.1701 Saint-Germain-en-Laye; 1672 sprejel katoliško vero, po smrti Karla II. (1685) zasedel prestol; njegov absolutistični režim in prizadevanja, da bi v Angliji znova vzpostavil katolicizem, so ga 1688 v »slavni revoluciji« stali prestola. Neuspešen v poskusih ponovne osvojitve oblasti, prav tako kot njegov sin Jakob Edvard (*1688 London, †1766 Rim); tega so 1701 katoliške sile priznale za zakonitega kralja Jakoba III.