Mezoamerika, označitev za območje predkolumbovskih razvitih kultur v Srednji Ameriki od sz. in sv. Mehike prek z. Hondurasa in z. Nikaragve do sz. Kostarike. Težišča: obala Mehiškega zaliva (olmeška kultura, Totonaki), srednja Mehika (Azteki, Tolteki, Teotihuacán), Oaxaca (Misteki, Monte Albán, Mitla) in območje Majev. Značilnosti kulture v Mezoameriki so mdr.: politično-verska deželna središča s svetišči na piramidnih podstavkih, družbena razslojenost na plemiče, duhovnike, bojevnike, trgovce, rokodelce, kmete in sužnje. Na različnih območjih so častili različna božanstva, npr. boginje zemlje in lune, boga dežja in kultnega junaka, povezanega s Pernato kačo. Tudi igra z žogo se je nanašala na verske predstave. Knjige – zloženke iz usnja ali ličja – so bile namenjene vedeževanju, pripovedovale so o astronomskih dogodkih, o zgodovini ali davčnih obveznostih. Azteki in Misteki so imeli slikovno pisavo, Maji pa hieroglife. Precej razširjen je bil obredni koledar z 260 dnevi (13 × 20), poznali pa so tudi sončni koledar z 18 meseci po 20 dni in z dodatnimi 5 dnevi. Izdelke obrti in pridelke so, vsaj v poznejšem obdobju, zamenjevali na dobro urejenih trgih. Ponekod so kot denarno enoto uporabljali kakavova zrna ali bakrene sekire.
Dostopnost