Hios (Chíos [híos]), grški otok v Egejskem morju, pred z. obalo Male Azije; samostojno okrožje, 904 km2, 50.000 preb.; hribovit, visok do 1297 m. Rastje je borno, zelo rodovitne pa so priobalne ravnice. Na v. obali je glavno mesto Hios (24.000 preb.), obdano z nasadi pomarančevcev in limonovcev. Najpomembnejše dejavnosti so vinogradništvo, pridelovanje agrumov, pridobivanje smole mastiks, gojenje oljk in lomljenje marmorja. Središče grškega trgovskega ladjevja.
Zgodovina: otok so naselili Jonci; razcvet na prelomu 7. in 6. st. pr. n. š.; veljal je za zelo bogatega in ga omenjajo kot enega od krajev, v katerih je bival pesnik Homer. 478–412 pr. n. š. eden od članov prve atiške pomorske zveze, 383–357 pa druge. V 2. st. pr. n. š. rimski. V Kato Fani je tempelj fanajskega Apolona (iz 9. st. pr. n. š.). V srednjem veku sprva bizantinski (pomemben samostan Nea Moni), 1304–29 v lasti genovske rodbine Zaccaria, 1346 pa ga je prevzela genovska trgovska družba; številni ostanki trdnjav, stražnih stolpov in gosposkih hiš. 1566 turški, 1912 grški.
Dostopnost