Prekmurje, pokrajina na skrajnem SV Slovenije, med Muro in mejo z Avstrijo in Madžarsko; k njej spadajo vinorodni gričevji Lendavske gorice in Goričko ter ravninski območji na levem bregu MureRavensko in Dolinsko; središče Murska Sobota.
Zgodovina: prvi sledovi poselitve iz pozne kamene dobe, več naselbin se je razvilo v bakreni dobi, kratkotrajna naselitev v bronasti dobi; v mlajši železni dobi so tam živela keltska plemena; poselitev v rimski dobi zlasti ob cesti Petoviona–Petronell ob Donavi; po obdobju propadanja rimske oblasti in preseljevanja ljudstev so se v Prekmurje v drugi polovici 6. st. naselili Slovani, in sicer skupaj z Avari. Po frankovski zasedbi (803) je bilo vključeno v mejno grofijo Spodnja Panonija. Moravska kneza Pribina in Kocelj sta jo spremenila v kneževino; zgrajene prve cerkve. Frankovsko oblast v Prekmurju je v drugi polovici 9. st. uničil vdor Madžarov; po njihovem porazu (955) je Prekmurje postalo del madžarskega mejnega pasu in bilo konec 11. st. organizirano v dve županiji. V Prekmurju nekaj velikih zemljiških posesti. Od 14. st. so upravna središča omenjena kot mesta (Murska Sobota, Dolnja in Gornja Lendava). V drugi polovici 16. in začetku 17. st. oblast Turkov in Madžarov. Sredi 16. st. se je začel uveljavljati protestantizem; spodbujalo ga je ogrsko plemstvo; evangeličanstvo dokončno dovoljeno s tolerančnim ediktom 1781. Od 18. st. knjige v slovenskem narečnem govoru. Po nagodbi (1867) je Prekmurje ostalo v mejah Ogrske, ki je vse bolj postajala madžarska nacionalna država. Kljub nastajanju prvih industrijskih obratov in razvoju trgovine zaradi širjenja prebivalstva odhajanje na sezonsko delo in izseljevanje. Po prevratu (1918) je velik del prebivalstva zahteval priključitev k Jugoslaviji; ta je z dovoljenjem mirovne konference Prekmurje zasedla 12.8.1919; meja je bila dokončno urejena s trianonsko mirovno pogodbo 1920. Po napadu na Jugoslavijo 1941 so Prekmurje zasedle nemške čete, a so ga prepustile Madžarski. Madžarska si ga je 16.12.1941 formalno priključila. Prizadevala si je za čim prejšnjo pomadžarjenje prebivalstva; internirali so tudi številne Jude in le redki so preživeli vojno. Aprila 1945 je madžarske sile pregnala Rdeča armada ob pomoči jugoslovanske armade. Ob gospodarskem, kulturnem in socialnem razvoju je bilo po drugi svetovni vojni pomembno urejanje položaja madžarske manjšine (mdr. obvezno dvojezično šolstvo v narodnostno mešanih krajih) ter Romov.
Dostopnost