emisijska spektroskopija, postopek v kemijski analizi, pri katerem vzbudijo atome z električno razelektritvijo (iskra, svetlobni oblok) ali v plamenu, tako da sevajo. Oddano svetlobo optično razklonijo na posamezne valovne dolžine, izmerijo spektralne črte. Vsak element ima svoje spektralne črte, jakost sevanja je sorazmerna s številom vzbujenih atomov in omogoča sklepanje o kvantitativni sestavi vzorca. Z emisijsko spektroskopijo lahko določajo ok. 70 kemijskih elementov, mdr. vse kovine in polkovine.