• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Mehika (México, uradno ime Estados Unidos Mexicanos, Združene mehiške države), zvezna država na prehodu med Severno in Srednjo Ameriko; pripadajo ji otok Guadalupe in otoki Revillagigedo v v. delu Tihega oceana.

časovni pas srednjeevropski čas – 7 do – 9 ur
površina 1,958.201 km2, SZ–JV 3200 km
prebivalstvo 97,4 mln., 50 preb./km2, letna rast 2,1 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto Ciudad de México, 8,6 mln. preb., 2265 m nad morjem, v prostrani kotlini, obdani z ognjeniki, na jugu države
upravna razdelitev 5 regij, 31 zveznih držav in zvezno okrožje z glavnim mestom Ciudad de México
članstvo v organizacijah OZN (od 1945), NAFTA, OAS, ALADI, OECD, SELA, APEC
uradni jezik španski (obogaten z mnogimi indijanskimi izposojenkami); krajevno tudi indijanski jeziki
denarna enota peso (oznaka MXP)


Naravne razmere
Država med Mehiškim zalivom (Atlantski ocean) in Tihim oceanom je vezni člen med severnoameriško celino in srednjeameriškim kopenskim mostom do Južne Amerike. Na SZ se vleče onstran Kalifornijskega zaliva več kot 1250 km dolg gorat Kalifornijski polotok, ki je j. nadaljevanje kalifornijskega obalnega hribovja. Drugi večji polotok je Jukatan na JV, nizka in zakrasela apnenčasta uravnava. Osrednji del je obsežna Mehiška planota od 1000 do 2500 m nad morjem, ki je j. nadaljevanje severnoameriških Kordiljer in obdana z mogočnimi gorovji. Na Z se vleče Zahodna Sierra Madre (visoka več kot 3500 m), na V Vzhodna Sierra Madre (visoka več kot 4000 m), ki se strmo spušča proti nižavju ob Mehiškem zalivu. Južni del planote, Meseta Central, se na J končuje z vulkanskim gorovjem (Vulkanska Kordiljera), v katerem se dvigajo najvišji vrhovi države (mdr. Volcán Popocatépetl, 5452 m, in Volcán Citlaltépetl, 5700 m) in številni drugi delujoči ognjeniki. Proti J sledita kotlina ob Ríu Balsas ter vzporedno s tihooceansko obalo potekajoča Južna Sierra Madre (več kot 3700 m). Na Tehuantepeški zemeljski ožini je niz Kordiljer prekinjen. Proti V je Meseta de Chiapas (do 3000 m), ki geološko že pripada Srednji Ameriki.
Mehika ima zaradi velikosti in velikih višinskih razlik zelo pestro podnebje, na S subtropsko, na J tropsko; štirje višinski pasovi: vroči pas (tierra caliente, povprečna letna temperatura ok. 25 °C) sega do ok. 800 m nad morjem, zmerni pas (tierra templada, 17–23 °C) do 1700 m, hladni pas (tierra fria, ok. 15 °C) do ok. 4700 m in nad njim mrzli pas (tierra helada, pod 10 °C). Stalni pasatni vetrovi prinašajo robnim gorovjem in pokrajinam ob Mehiškem zalivu obilne padavine (deževno obdobje od maja do oktobra; v nižinskih delih Tabasca na leto celo več kot 4000 mm), druga višavja in obalne pokrajine ob Tihem oceanu pa so v zavetrju. V j. delih višavja pade na leto le ok. 600 mm dežja, v s. delih in na Kalifornijskem polotoku pa manj kot 250 mm. Obalo Mehiškega zaliva občasno prizadevajo vrtinčasti viharji. V sušnejših s. in sz. delih prevladuje grmičasto rastje (številne vrste kaktej), v kotlinah na J nizkotravno savansko rastje. Na dobro namočenih gorskih pobočjih rasteta tropski deževni ali gorski gozd, ki navzgor prehajata v borovo-hrastove mešane gozdove. Ob vznožju robnih gorovij so obalne ravnine s številnimi lagunami, pokrite z visokotravno in grmičasto savano. Da bi ohranili floro in favno, so ustanovili več narodnih parkov.

Prebivalstvo
Mehičani so večinoma mestici (75 %), pri katerih so lahko belske in indijanske poteze zastopane zelo različno. Čeprav je vpliv belcev prevladujoč, je kreolov španskega rodu in Evropejcev le še 10 % vsega prebivalstva; število čistokrvnih Indijancev upada (Azteki, Tolteki, Taraski, Totonaki, Huasteki, Maji, Zapoteki, Misteki idr.). Delež črncev (potomci afriških sužnjev) in mulatov je prav tako skromen. Gostota prebivalstva je zelo različna. Poselitveno jedro je j. del Mehiške planote (Meseta Central). Za zadnja desetletja je značilna zelo nagla urbanizacija, predvsem zaradi močnega priseljevanja s podeželja v mesta; danes živi v mestih že ok. 70 % Mehičanov. Območje glavnega mesta Ciudad de México je z ok. 24 mln. preb. največja mestna aglomeracija na svetu. Posledica nezadržnega dotoka priseljencev so divje rastoča aglomeracija, vedno nova barakarska naselja, komunalna infrastruktura (stanovanjska gradnja, odvoz odpadkov, kanalizacija idr.) ne more slediti divji rasti, onesnaževanje okolja dobiva grozljive razsežnosti. Problem skušajo reševati s selitvijo industrijskih podjetij v druga mesta. Več kot 90 % prebivalcev je katoličanov; majhna protestantska (3 %) in judovska manjšina. Cerkev in država sta od 1859 popolnoma ločeni. Šolstvo je večinoma državno; obvezno šolanje od šestega do dvanajstega leta, vendar veliko otrok predčasno zapusti osnovno šolo, tako da je delež nepismenih verjetno precej večji od uradnega (13 %). Najpomembnejša univerza je Mehiška državna univerza v Ciudad de Méxicu z ok. 300.000 študenti.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1917 (potem večkrat spremenjena, nazadnje 1994) je Mehika predsedniška zvezna republika. Predsednik republike, ki ga za šest let izberejo na splošnih volitvah (ponovna izvolitev ni mogoča), je hkrati vodja države in predsednik vlade. Zakonodajni organ je kongres, sestavljen iz senata in poslanske zbornice. Vsako zvezno državo in zvezno okrožje zastopata v senatu po dva senatorja (skupaj 128 članov senata). V poslansko zbornico izvolijo 300 poslancev po večinskem sistemu, preostalih 200 pa po proporcionalnem sistemu (glede na uspešnost strank na volitvah). Mandatna doba senatorjev je šest, poslancev tri leta. Zvezne države imajo lastne ustave in zakonodajne organe ter izvoljenega guvernerja, ki je vodja uprave. Pravosodje vsebuje španske in francoske pravne prvine. Vojaška služba je prostovoljna, obvezna pa je predvojaška vzgoja.

Gospodarstvo
Kljub nagli industrializaciji je kmetijstvo s pribl. 20 % vseh zaposlenih še vedno najpomembnejša gospodarska panoga. Kmetijske površine obsegajo okoli polovico državnega ozemlja, najobsežnejši so pašniki. Poljedelstvo je marsikje mogoče le z namakanjem. Glavni pridelki za prehrano domačega prebivalstva so koruza, pšenica, krompir, fižol, grah in riž; za izvoz pridelujejo kavo, bombaž, sladkorni trst, sadje, povrtnine in tobak. Za Mehiko je značilna izrazito neenakomerna lastniška struktura zemlje (0,5 % kmetijskih obratov obdeluje skoraj polovico vseh kmetijskih površin). Za Mehiko je značilen sistem ejido [ehído], oblika skupnega lastništva zemlje še iz predkolonialne dobe, ki mu po agrarni reformi 1917 pripadajo številni kmetje: po sistemu ejido lahko kmetje zemljo, ki je v državni lasti, obdelujejo bodisi individualno ali v zadrugah. Živinoreja je v zadnjih desetletjih napredovala (predvsem govedoreja, prašičereja, perutninarstvo). Gozdarstvo in lesno gospodarstvo je manj pomembno (plemeniti tropski les). Večji del ulova rib izvira iz tihooceanskih obalnih voda (kozice tudi izvažajo).
Mehika je zelo bogata z rudami; je ena največjih proizvajalk srebra na svetu, kopljejo pa še svinec, cink, baker, kositer, antimon, stroncij, mangan, železo, zlato, žveplo, fluorit, grafit, bizmut idr. Najpomembnejša pa je nafta; velika nahajališča so predvsem ob obali Mehiškega zaliva. Nafta in naftni derivati so najpomembnejše izvozno blago; bogate zaloge zemeljskega plina so pomembne predvsem za domačo porabo.
Mehika, »dežela na meji razvitosti«, se je v zadnjih desetletjih razvila v eno gospodarsko najmočnejših držav Latinske Amerike. V 80. letih so začeli zmanjševati visok delež državnih podjetij; velik del mehiškega gospodarstva je zdaj v rokah majhnega števila domačih in tujih velepodjetij. Pod državnim nadzorom ostajata le še nafta in železnica.
Pomembne industrijske panoge so še tekstilna, živilska, kemijska industrija, železarstvo in jeklarstvo, kovinska, avtomobilska, elektroindustrija in industrija gradbenega materiala. Najbolj industrializirana območja so osrednja planota okrog glavnega mesta, obala Mehiškega zaliva ter posamična središča na S (posebej Monterrey). Na mejnem območju proti ZDA je veliko tovarn za montažo končnih izdelkov, ki so v lasti tujih (večinoma ameriških podjetij), kjer pod ugodnimi pogoji (davčne olajšave, brezcarinski uvoz surovin) sestavljajo končne izdelke, namenjene za izvoz. Največ trgujejo z ZDA (več kot 60 % zunanje trgovine). Cestni promet je danes veliko pomembnejši kot železniški (več kot 95 % potniškega in ok. 87 % tovornega prometa). Železnice so v državni lasti in zastarele; predvidena je obsežna posodobitev omrežja. Najpomembnejša pristanišča so Tampico in Veracruz na obali Mehiškega zaliva ter Salina Cruz, Acapulco de Juárez in Guaymas na tihooceanski obali. Ciudad de México je pomembno križišče mednarodnih letalskih prog, v državi je še več kot 30 drugih letališč. Turizem je v zadnjih letih postal pomemben vir deviz.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 576,4 mlr. USD, 5920 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 5 %, industrija 26 %, storitvene dejavnosti 69 %
uvoz (2001) 168 mlr. USD
izvoz (2001) 159 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001) 191 mlr. USD


Zgodovina
Ok. 1200 pr. n. š. se je v srednji in južni Mehiki razvila olmeška kultura, ki je obstajala do 600 pr. n. š. V 2. st. n. š. se je Teotihuacán razvil v politično, gospodarsko in versko središče srednje Mehike; to prvo »velemesto« v Ameriki je bilo ok. 700 n. š. porušeno. Približno v tem času se je prestavilo civilizacijsko območje Majev z ozemlja današnje Gvatemale na polotok Jukatan. 1300–1500 je na osrednji planoti dosegla višek država Aztekov. 1521 je Španec H. Cortez osvojil Tenochtitlán, glavno mesto azteške države. 1535 je nastalo podkraljestvo Nova Španija, ki je bilo zaradi rudnikov srebra za matično državo izredno pomembno. V naslednjih stoletjih so poselili ozemlje današnjih ameriških zveznih držav Teksas, Nova Mehika in Kalifornija. 1810 se je začel boj za neodvisnost Mehike, ki ga je večinoma vodila duhovščina. Upori proti kolonialni vladavini so 1822 pripeljali do odstopa španskega podkralja in 1824 do razglasitve neodvisne republike Mehike; vojna z ZDA 1846/47 se je končala s porazom Mehike. Z mirovnim sporazumom v Guadalupe Hidalgu (2.2.1848) je Mehika odstopila ZDA Teksas, Novo Mehiko, Arizono in Kalifornijo. 1858 je izbruhnila državljanska vojna, v katero so posegle Španija, Velika Britanija in predvsem Francija. 1864 pa je Napoleon III. Mehičanom za cesarja vsilil habsburškega princa Maksimilijana (usmrčen 1867, po umiku francoskih čet). 1876–1910 diktatura Porfiria Díaza, ki je Mehiko odprl tujemu kapitalu, vendar poslabšal socialni položaj prebivalstva. Dikatura se je končala 1910 z izbruhom državljanske vojne, v katero so se vključili predvsem podeželsko prebivalstvo in intelektualci. 1917 je začela veljati nova, socialistično usmerjena ustava (razlastitev veleposestnikov, podržavljenje rudnega bogastva). Od 1929 je na oblasti Revolucionarna institucionalna stranka (PRI), ki je 1938 podržavila tudi tuje naftne družbe. V 40. letih so se odnosi z ZDA začeli izboljševati, začel se je tudi nagel gospodarski vzpon (višek konjunkture 1977–81). Mehika je postala ena največjih proizvajalk nafte na svetu. Sredi 80. let je sledila huda gospodarska kriza, ki so jo na začetku 90. let obvladali predvsem s strogo politiko privatizacije. Sanacijski programi predsednika Miguela de la Madrida (1982–88) in C. Salinasa de Gortarija (1988–94) so izboljšali položaj gospodarstva, utrdili pa tudi položaj PRI. Kljub temu sta pritisk javnosti in opozicije prisilila parlament, da je z ustavno reformo demokratiziral volilno pravo in končal monopol PRI. 1994 je začel veljati sporazum NAFTA (sklenjen 1992) med Kanado, ZDA in Mehiko; padec pese istega leta je začel gospodarsko krizo. Od 1994–2000 je državo in vlado vodil E. Zedillo Ponce de Léon (PRI). 1997 so Mehičani volili po novem sistemu; PRI v parlamentu nima več absolutne večine; predsednik mora vladati z opozicijskim kongresom. Prvič so volili tudi župana glavnega mesta (tega je dotlej imenovala kar vladajoča stranka); zmagal je opozicijski kandidat Cuauhtemoc Cardenas. Takšen izid volitev bo nedvomno spodbudil spremembe v državi. Na predsedniških volitvah julija 2000 je zmagal kandidat opozicijske Mehiške revolucionarne stranke akcije (PAN), V. Fox Quesada in PRI je po 71 letih vladanja izgubila oblast. Mehika se počasi izvija iz gospodarske krize, strožji ukrepi na meji po septembru 2001 pa so zmanjšali ilegalno migracijo v ZDA.

Sorodna gesla: Azteki | Ciudad de México | Cortez, Hernando | Fox Quesada, Vincente | Jukatan | Kalifornijski polotok | Maji | Maksimilijan | Mehičani | Nova Španija | olmeška kultura | Salinas de Gortari, Carlos | Severna Amerika | Sierra Madre | Zedillo Ponce de León, Ernesto


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek