elektronska bliskovka, naprava, ki oddaja močne in kratkotrajne svetlobne sunke. Uporablja se za opazovanja periodičnih pojavov (stroboskop), za signalizacijo (npr. cestna opozorila) in za osvetljevanje pri fotografiranju. Vsebuje bliskovno cev, napolnjeno s ksenonom ali parami živega srebra, v kateri poteka hitra plinska razelektritev. Med polnjenjem se potrebna energija iz izvora (baterija, akumulator in visokonapetostni pretvornik) pretoči in zbere v kondenzatorju, ki je zvezan vzporedno z elektrodama bliskovne cevi. Na njem vlada napetost 200–400 V. Ob vklopu krmilnega stikala se na vžigalni elektrodi pojavi visokonapetostni impulz (ok. 3 kV), ki ionizira plin v cevi in tako sproži razelektritev. Blisk traja 1–3 ms. Njegova svetlobna energija je 1–10 Ws, pri studijskih napravah do 1000 Ws. Novejše elektronske bliskovke imajo elektronsko vezje za krmiljenje trajanja (ali intenzitete) bliska, ki ga lahko skrajša na 20 µs. Pri fotografskih aparatih sproži vžig stikalo na zaklopu; blisk je ustrezno zakasnjen oz. sinhroniziran s trenutkom odprtja zaklopa.
Dostopnost