heparin [grško], snov iz tkivnih bazofilnih celic (mastocitov) človeškega telesa, ki zavira strjevanje krvi; uporablja se kot zdravilo za preprečevanje tromboze. Kompleks heparin-antitrombin III preprečuje trombozo in embolijo.

Sorodna gesla: antikoagulanti | aparat srce-pljuča | heparinoidi | mukopolisaharidi | proteidi | srčni infarkt | strjevanje krvi | tromboza


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek