gradacija [latinsko],
1. splošno: povečevanje, postopno zviševanje, stopnjevanje.
2. jezikoslovje: stopnjevanje, kopičenje vse močnejših (klimaks, gradatio in maius, stopnjevanje navzgor) ali šibkejših izrazov (antiklimaks, gradatio in minus, stopnjevanje navzdol) drugega za drugim; lep primer gradacije je Prešernova pesem Pevcu.

Sorodna gesla: gradatio in maius | gradatio in minus | klimaks | stopnjevanje
3. fotografija: zveza med osvetlitvijo in z njo doseženo počrnitvijo fotografskih plasti; čim mehkejša je gradacija, tem več svetlobnih stopenj leži med najbolj belim in povsem črnim pasom in toliko večji je razpon osvetlitve. Za grafične reprodukcije uporabljajo filme z zelo strmo gradacijo (reprofilm), filmi za umetniško fotografijo pa imajo plosko gradacijo in so zato razmeroma neobčutljivi za napačne osvetlitve.

Sorodna gesla: fotografija | sivi klin
4. ekologija: množično razmnoževanje organizmov (večinoma škodljivcev) v določenih razmerah, npr. množični razvoj smrekovih prelcev v iglastih gozdovih ali poljskih miši na poljih. Gradacije se pogosto pojavljajo v določenih časovnih zaporedjih, npr. množično razmnoževanje poljskih miši poteka v srednji Evropi praviloma v treh- do štiriletnih ciklih.

Sorodna gesla: razmnoževanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek