torus ([latinsko], svitek),
1. zgodovina: močno natlačena blazina ali vzglavnik antičnih sedežev in ležalnikov (kline); v ožjem pomenu strokovni izraz v arhitekturi za obliko odebelitve na bazi jonskih stebrov.

Sorodna gesla: jonski red | vzglavnik
2. matematika: ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okoli osi, ki z njo nima skupnih točk.

Sorodna gesla: toroid
3. anatomija, antropologija: grebenasta izboklina na kosteh, npr. torus supraorbitalis, izboklina nad očesno votlino, ki poteka prečno prek nosnega korena in očesnih votlin, pri starejših človeških fosilih in opicah.

Sorodna gesla: Australopithecus
4. arhitektura: zvitek.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek