verjetnostni račun, področje matematike, ki obravnava računanje z verjetnostmi, s katerimi nastopajo izbrani dogodki. Verjetnost dogodka izrazimo s številom med 0 in 1; verjetnost 0 imajo dogodki, ki so nemogoči ali zelo malo verjetni, število 1 pa je verjetnost gotovih dogodkov in takšnih, ki se skoraj zagotovo zgodijo. Kadar ni posebnih razlogov fizikalne, geometrijske ali druge narave, ki bi vnašali nesimetrijo v poskus, so vsi izidi takšnega poskusa enako verjetni; njihove verjetnosti so enake 1/n, če je vseh možnih izidov n. Npr. pri metu igralne kocke je možnih 6 izidov, vsak ima torej verjetnost 1/6, če seveda kocka ni goljufiva: nehomogena, geometrijsko nepravilna ipd., kar bi morda posameznim izidom dajalo prednost pred drugimi. Verjetnost nam statistično gledano pove, kakšen delež poskusov v povprečju vodi do obravnavanega dogodka (pri velikem številu ponovitev poskusa). Empirično lahko dobimo približek verjetnosti z relativno frekvenco k/m dogodka: v m opazovanjih se izbrani dogodek zgodi k-krat. Matematični pojem verjetnosti lahko obravnavamo kot limito teh kvocientov, ko število m opazovanj narašča v neskončnost. Porazdelitve številsko izraženih izidov poskusa opisujejo slučajne spremenljivke. Poleg njihovega matematičnega upanja (povprečne vrednosti, pričakovane vrednosti) so pomembne značilnosti še disperzija (razsip, varianca), standardni odklon, porazdelitvena funkcija, gostota verjetnosti itd. (normalna porazdelitev). V fiziki uporabljajo verjetnostni račun mdr. v kvantni mehaniki, termodinamiki in jedrski fiziki.
Dostopnost