čitalnica, 1. splošno:del knjižnice, namenjen branju knjig, periodike in avdiovizualnega gradiva.
Sorodna gesla: knjižnica2. zgodovina:krožek oz. klub za pospeševanje literarnega branja; začetek v 17. st. v Angliji, nato v Franciji in drugod (Lesegesellschaft, Lekturkabinett, Cabinet de lecture, Casino). V Sloveniji je bilo prvo »bralno društvo« za učenje slovenskega jezika ustanovljeno 1840 v bogoslovju v Ljubljani; 1847 je bilo v Limbušu ustanovljeno Društvo za branje slovenskih bukvic, njegova pravila so najstarejši slovenski ohranjeni bibliotečni red; 1848 so nastale čitalnice v Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu in manjših krajih; 1861 so po hrvaškem in češkem zgledu čitalnice postale središče političnega in kulturnega delovanja slovenske meščanske družbe s prirejanjem »bésed« z igrami, recitacijami, predavanji, glasbo in plesom; to obdobje se imenuje čitalniška doba. Do konca stoletja je bilo ustanovljenih ok. 80 slovenskih čitalnic; 1867 začetek ustanavljanja političnih in kulturno-prosvetnih društev, ki so prevzela delovanje čitalnic ter združevala tudi kmete in delavce; v začetku 20. st. so čitalnice izginile.
Dostopnost