mrežnica (retina), notranja plast očesnega zrkla, v ožjem pomenu le njegov za svetlobo občutljiv del v zadnjem delu zrkla. Čutila za svetlobo z mrežnico imajo vsi vretenčarji, pa tudi polži in sipe. Svetlobne dražljaje (pri človeku) sprejme ok. 130 mln. čutnih celic (fotoreceptorjev); glede na obliko razlikujemo za barve občutljive čepnice, teh je 3–6 mln., in paličnice, s katerimi zaznavamo svetlobo in temo, teh je veliko več, ok. 125 mln. V paličnicah je barvilo rodopsin, ob vpadu svetlobe se sproži zaradi njegove razgradnje dražljaj; za ponovno sintezo je potreben vitamin A. Čepnice so najgostejše v vdolbinici rumene pege (macula lutea), ki je mesto najostrejšega vida in leži natanko v optični osi. Mesto, kjer nitje vidnega živca zapušča mrežnico, pribl. 4 mm od rumene pege v smeri proti nosu, se imenuje slepa pega (papilla nervi optici). Ta je neobčutljiva za svetlobo in dokazljiva le s poskusom: če z enim očesom upremo pogled na 25 cm oddaljeno točko, bo 7 cm okoli nje iz celotne slike izginila površina, premera ok. 2 cm (oftalmoskop). Poškodbe: vnetje mrežnice (retinitis), odstop mrežnice.
Dostopnost