bencin [arabsko], brezbarvna, bistra, hlapljiva, hitro vnetljiva tekočina, v kateri so zmešani višji ogljikovodiki, zlasti pentan (C5H12), heksan (C6H14), heptan (C7H16) in oktan (C8H18). Raztaplja in meša se mdr. v alkoholu in etru, ne pa v vodi. Gostota 0,72–0,76 g/cm3. Zmes zraka in 0,6–8,0 % bencina je pri 20 °C in atmosferskem tlaku eksplozivna. Pri sežigu 1 kg bencina se sprosti pribl. 42 MJ (10.000 kcal) toplote. Po temperaturi vrelišča (v °C) razlikujemo: petroleter (40–70), lahki bencin (70–90), pralni bencin (ok. 100), težki bencin (100–150) ter ligroin oz. lakirni bencin (100–180). Bencin pridobivajo: 1. s frakcionirano destilacijo surove nafte in nato s krekiranjem (pri tlaku 5–80 bar in temperaturi 300–600 °C) težkih ogljikovodikov, ki ostanejo po destilaciji; 2. z utekočinjanjem premoga po Fischer-Tropschevem in Bergius-Pierovem postopku; ekonomičnost teh (in drugih) postopkov zaradi podražitev in zmanjševanja zalog surove nafte preskušajo v več pilotnih projektih. Na nekaterih področjih (avtomobili, letala) skušajo bencin nadomestiti z zemeljskim plinom. Letna svetovna proizvodnja bencina je pribl. 720 mln. ton, od tega ZDA 40 %, države nekdanje ZSSR 15 %, Japonska, Velika Britanija, Kanada in Nemčija po pribl. 4 %. Bencin se uporablja kot topilo za maščobe, olja in smole (čistilno sredstvo), večji del (več kot 90 %) pa kot gorivo za letalske (kerozin) in avtomobilske (lahki bencin) motorje. Bencin za avtomobilsko gorivo mora imeti čim višjo kurilno vrednost ter primerno oktansko število. Motorji z višjim kompresijskim razmerjem uporabljajo superbencin (z oktanskim številom 96–100), starejši motorji pa normalni bencin (z oktanskim številom 90–94). Kakovost bencina izboljšajo z odstranjevanjem parafinov z ravnimi verigami (npr. z molekulskimi siti) ali s spreminjanjem njihovih ravnih verig v razvejene, odpornost bencina proti klenkanju pa povečajo z dodatki, ki preprečujejo samovžig v cilindru (npr. svinčev tetraetil, benzen). Zaradi škodljivih vplivov, ki jih ima svinec na okolje in človeka, se danes uporablja neosvinčeni bencin, pri katerem svinčev tetraetil nadomeščajo z organskimi aditivi, oktansko število goriva pa je nekoliko manjše. Pri avtomobilih s katalizatorji, v katerih izpušni plini dogorijo do nestrupenih, stabilnih oblik (npr. iz CO v CO2), deluje svinec kot katalizatorski strup, ki zasiči in uniči površino katalizatorjeve mrežice.
Dostopnost