ozonska luknja, območje v ozonski plasti, v katerem je količina ozona manjša, zato skoznjo prodira znatno več ultravijolične svetlobe. Po domnevah je za to stanjšanje krivo predvsem spuščanje klorofluoroogljikovodikov v atmosfero (posebej v hladilnih napravah, industrijskih topilih, penah in pršilih). Ozonsko luknjo so opazili že v 70. letih, sprva nad Antarktiko in j. poloblo, pozneje pa tudi nad severno. Od začetka 80. let si industrijske države prizadevajo z zakonom odpraviti ali zmanjšati uporabo, proizvodnjo in spuščanje snovi, ki škodujejo ozonu v stratosferi, v okolje. 1989 je bil v Montréalu sprejet protokol o varstvu ozonske plasti in postopnem opuščanje škodljivih snovi. Podpisalo ga je 149 držav. Po napovedih se bo ozonska plast regenerirala v sredini 21. st.
Dostopnost