karakterologija [grško], veda o značaju, nekdaj psihološka disciplina, ki se je ukvarjala z razvojem in funkcijo karakterja; začetek že v antiki (Teofrast); vsem smerem karakterologije je skupno, da izhajajo iz karakterja, tj. v osnovi nespremenljive in nedeljive svojskosti posameznika. Po 1945 je empirična psihologija osebnosti, ki zavrača domnevo o nedeljivem karakterju, izrinila karakterologijo. Predstavniki: L. Klages, E. Kretschmer, C. G. Jung, E. Spranger.