avstralska književnost, samostojna šele od zadnje četrtine 19. st.; če je bil Adam L. Gordon (1833–70) s svojo liriko še pod angleškim vplivom, velja Thomas H. C. Kendall (1839–82) z liričnim opisovanjem narave za ustanovitelja avstralske književnosti; Bernard P. O'Dowd (1866–1953) se je v svojih pesmih ukvarjal s tedanjimi družbenimi vprašanji; predhodnik avstralskega romanopisja je Rolf Boldrewood (1826–1915), ki se je v številnih romanih o življenju pionirjev in kolonistov še naslanjal na evropske zglede; za začetnika avstralskega romana velja Marcus A. Clark (1846–81), ki je črpal iz življenja deportirancev. Pomembni avstralski ustvarjalci: Henry A. Lawson (1867–1922), domovinski pesnik; Steele Rudd (1868–1935), humoristično je slikal življenje avstralskih kmetov; Katherine S. Prichard (1884–1969), romani iz vsakdanjega življenja; H. H. Richardson. Christopher Brennan (1870–1932) je pisal simbolistično liriko, St. William Baylebridge (1883–1942) pa filozofsko obarvane pesmi in novele pod vplivom F. Nietzscheja in G. B. Shawa. Po drugi svetovni vojni posebno znani romanopisec P. White ter pesniki Robert D. Fitzgerald (1902–87), Judith Wright (1915–2000) in Alec D. Hope (1907–2000). V novejšem času postaja v avstralski književnosti pomembno sporazumevanje z avstralskimi domorodci, posebej pri Kath Walker (1920–93), Archieju Wellerju (*1957) in Lionelu Georgeu Fogartyju (*1958).
Dostopnost