nos (nasus), organ za voh, leži nad ustno votlino; ogrodje nosu oblikujeta dve nosnici (nares), nosni hrustanec (cartilago nasi), ki daje nosu obliko, in nosni pretin (septum nosu), sestavljen iz delov sitke, rala in nosnega hrustanca. Na spodnji polovici nosu so v koži dobro razvite žleze lojnice, tudi nosni preddvor (vestibulum nosu) je pokrit s kožo, poraščeno s številnimi dlakami (vibrissae), ki prestrezajo tujke. Ob prehodu v nosno votlino (cavum nasi) prehaja koža v sluznico, ki zaradi dobre prekrvitve segreje vdihani zrak, ga ob izločanju sluzi zasiti z vlago ter z migetalčnim epitelijem potisne s prahom pomešano sluz navzgor v žrelo. S stranske stene nosne votline molijo po tri nosne školjke (conchae nasales) iz upognjenih ploskih kosti, ki zožijo nosno votlino v nekaj milimetrov širok prehod. V sluznici, ki prekriva zgornjo nosno školjko, so vohalne celice, od katerih nemielinizirani nevriti (živčno tkivo) v snopih potekajo skozi drobne odprtinice v možganski bazi k vohalnemu betiču (bulbus olfactorius). Pod spodnjo nosno školjko se končuje solzovod (ductus nasolacrimalis), po katerem iz solzne vrečice (saccus lacrimalis) odtekajo solze v nosno votlino (obnosne votline). – Krvavitev iz nosu epistaksa.
Dostopnost